![\"\"](\"https:\/\/alpha-credo.com\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/Screenshot-2022-02-15-at-11.34.38.png\")
Podatki Eurostata, statisti\u010dnega urada Evropske unije, ka\u017eejo, da je rast \u0161tevila insolven\u010dnih postopkov na obmo\u010dju EU iz \u010detrtletja v \u010detrtletje precej nestanovitna. Iz grafa, ki smo ga pripravili, je razvidno, da ponekod \u010detrtletna rast \u0161tevila insolven\u010dnih postopkov presegla celo 20 %. \u010ce se osredoto\u010dimo na najnovej\u0161e podatke, ki so na voljo, lahko vidimo, da je v prvi polovici leta 2020 pri\u0161lo do velikega upada \u0161tevila pri\u010detih insolven\u010dnih postopkov. Tak\u0161en vzorec lahko podpremo z ekonomskimi politikami, ki so jih uvedle vlade v EU za ohranitev gospodarske stabilnosti, ki jo je zamajala epidemija COVID-19. Posledi\u010dno je insolven\u010dni postopek v prvi polovici leta 2020 razglasilo manj podjetij kot v prej\u0161njih \u010detrtletjih. Z iztekom podporne politike dr\u017eav, je \u0161tevilo insolven\u010dnih postopkov na obmo\u010dju EU nara\u0161\u010dalo v treh zaporednih obdobjih, vse do prvega \u010detrtletja 2021, ko je \u0161tevilo novih insolven\u010dnih postopkov ponovno za\u010delo upadati.<\/p>\n
<\/p>\n
Podatki Eurostata ka\u017eejo, da se je ve\u010dina panog gibala sinhrono, padci in rasti so bili so\u010dasni. \u010ce opazujemo \u0161tevilo za\u010detih insolven\u010dnih postopkih po razli\u010dnih panogah na spodjem grafu od leta 2018 dalje, ugotovimo, da lahko najve\u010d vrhov pripi\u0161emo transportni panogi, ki ji sledi gradbeni\u0161tvo. \u010ce opazujemo podatke za gradbeni\u0161tvo od za\u010detka epidemije COVID-19 naprej, opazimo, da gradbeni\u0161tvo ni sledilo zna\u010dilnemu vzorcu gibanja. Gradbeni sektor je v obdobju epidemije namre\u010d zabele\u017eil manj pri\u010detih insolven\u010dnih postopkov kot finan\u010dni sektor, ki se obi\u010dajno dojema kot eden najbolj stabilnih sektorjev. Tak\u0161no obna\u0161anje je mogo\u010de podpreti z ekonomsko politiko evropskih dr\u017eav v \u010dasu epidemije, ki so gradbeni sektor uporabile kot katalizator za rast svojih gospodarstev. Podobno, vendar obratno obna\u0161anje je mogo\u010de opaziti v sektorju nastanitvenih in gostinskih storitev. Ta sektor je v obdobju od prvega \u010detrtletja 2017 do tretjega \u010detrtletja 2019 enakomerno sledil ostalim sektorjem, visokih padcev ali rasti ni mogo\u010de opazaiti. V obdobju od drugega \u010detrtletja 2020 do prvega \u010detrtletja 2021 pa je ta sektor zabele\u017eil strmo rast v \u0161tevilu insolven\u010dnih primerov ter se povzpel na prvo mesto med vsemi panogami. Porast \u0161tevila insolven\u010dnih primerov v panogi nastanitev in gostinstva je zagotvo posledica epidemije COVID-19. Prepoved potovanj, zaprte restavracije in politika dela od doma so glavni razlogi, zaradi katerih so bili \u0161tevilni lastniki podjetij kljub vladnim podpornim programom prisiljeni zapreti svoja podjetja.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/alpha-credo.com\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/Picture-1.png\")
<\/p>\n
Vsi sektorji v EU, zlasti industrijski sektor, se \u0161e vedno spopadajo z energetsko krizo. \u0160tevilnim proizvodnim podjetjem zato sunkovito nara\u0161\u010dajo proizvodni stro\u0161ki, ki jih ne morejo v celoti prenesti na svoje kupce. Tak\u0161na podjetja so prisiljena bele\u017eiti (v\u010dasih zelo velike) izgube ter celo zapreti svoje proizvodne obrate, da bi se izognila nara\u0161\u010dajo\u010dim variabilnim stro\u0161kom. Tak\u0161ni ukrepi povzro\u010dajo velik pritisk na likvidnost in zato postavljajo pod vpra\u0161aj obstoj podjetij, ki niso bila uspe\u0161na pri upravljanju s tr\u017enimi tveganji. Pri\u010dakovati je, da se bo zaradi posledic energetske krize v EU pove\u010dalo \u0161tevilo insolven\u010dnih postopkov, zlasti v proizvodnem sektorju. Drug pomemben dejavnik tveganja, povezan z energetsko krizo, so seveda trenutne geopoliti\u010dne napetosti med Rusijo in Zahodom, ki ne ka\u017eejo znakov pojenjanja. Veliko negotovosti je tudi glede zaostritve denarne politike ECB. Verjetno bo ECB v leto\u0161njem letu sledila svojim kolegom – FED in BOE – ter pri\u010dela z zaostrovanjem svoje denarne politike, in se z ohaljanjem gospodarstva borila proti inflaciji. Posledi\u010dno lahko pri\u010dakujemo zvi\u0161anje referen\u010dnih obrestnih mer. Prezadol\u017eena podjetja bi se zato lahko zna\u0161la na robu ste\u010daja, saj ne bodo zmogla servisirati svojega dolga. Posledi\u010dno lahko pri\u010dakujemo ve\u010d vertikalnih prevzemov, kjer bodo finan\u010dno stabilna podjetja, tista s prese\u017enimi likvidnostnimi sredstvi, prevzemala svoje dobavitelje, da bi optimizirala svoje dobavne verige, ki so \u0161e vedno mo\u010dno motene zaradi epidemije COVID-19. Na drugi strani bi lahko dolo\u010dena podjetja prevzemala tudi svoje finan\u010dno \u0161ibkej\u0161e konkurente. Na splo\u0161no vstopamo v \u0161e eno obdobje velike negotovosti, v katerem pri\u010dakujemo vse ve\u010d primerov insolventnosti, zlasti v industrijskem sektorju. Rezultati zaostrovanja denarne politike so znani \u017ee iz preteklosti. Na \u017ealost pa ne gre za nekaj, kar bi sprejeli z zadovoljstvom.<\/p>\n