Razvoj in dostopnost cepiv sta napolnila globalno gospodarstvo z optimizmom. Kljub temu je negotovost v korporacijskem svetu še vedno prisotna. V Evropi je veliko zaskrbljujočih podatkov o plačilni disciplini podjetij, saj zamude in odpisi strmo naraščajo. Svetovno gospodarstvo bo letos rastlo, vendar je njegovo okrevanje še vedno odvisno od uspešnosti obvladovanja pandemije. Finančni sektor se zdi stabilen, ostaja pa še vedno veliko neznank, ko govorimo o stabilnosti podjetij v nefinančnem sektorju. Nenazadnje bi domino učinek lahko pretresel tudi finančne institucije.

Plačilna disciplina v Evropi

Leto 2020 je bilo verjetno eno najzahtevnejših za podjetja po vsem svetu. Delo od doma, okužbe zaposlenih ter prisilna zaustavitev dejavnosti so bili le nekateri izmed številnih izzivov, ki so jih morala podjetja premagati, da so ohranila svoj obstoj. Največji izziv pri poslovanju je za večino predstavljalo zagotavljanje kratkoročne likvidnosti. Del likvidnostnih težav so podjetja rešila s pomočjo državnih shem in bank, preostali del so podjetja reševala in še vedno rešujejo z uporabo odloženih plačil, ki so osnovni način financiranja kupcev.

Rezultati analize kreditne zavarovalnice Atradius kažejo, da so se plačilni roki v zahodni Evropi v povprečju podaljšali za 12 dni v letu 2020 glede na leto 2019. Povprečni rok plačila v regiji je tako bil leta 2020 46 dni, leta 2019 pa 34 dni. V letu 2020 je bila plačilna disciplina vzhodne Evrope v primerjavi z zahodno Evropo veliko slabša. Plačilni pogoji so se v vzhodni Evropi v povprečju podaljšali za kar 30 dni. Čeprav se plačilni roki po celotni Evropi podaljšujejo, Atradius zaznava porast zamude pri plačilu. Raziskava kaže, da je približno 45% B2B računov v Vzhodni Evropi ostalo neodplačanih, kar predstavlja 88-odstotno rast v primerjavi z letom 2019.

Porast zamud pri plačilu lahko opazimo tudi v zahodni Evropi, kjer so se zamude pri plačilih v povprečju povišale za 62%. Posledično je kar 29% izdanih računov ostalo neporavnanih po datumu zapadlosti v letu 2020. Delež odpisov je v zahodni Evropi pred pandemijo predstavljal 2% celotne mase izdanih računov, v obdobju pandemije pa je ta delež poskočil na 7%. Podobno povečanje lahko opazimo v vzhodni Evropi, kjer se je delež odpisov povečal iz 1% na 6%.

Analize Mednarodnega denarnega sklada (IMF) kažejo, da pandemija COVID-19 ni povzročila hujših pretresov finančnim institucijam. V nefinančnem sektorju je raven neplačil v velikih nefinančnih družbah dosegla svoj vrh aprila 2020 in od takrat ta nivo beleži upad, vendar izzivi še vedno ostajajo. Po poročanju S&P Global se je število podjetij z negativnimi obeti (bonitetna ocena BBB-) od začetka pandemije, globalno gledano, potrojilo. Poleg tega je potencial za nadaljnje znižanje bonitetnih ocen podjetij povečan v EU in ZDA.

Gospodarske napovedi

Razvoj in distribucija cepiv proti COVID-19 sta povzročila izboljšanje gospodarske napovedi na globalni ravni. Če bo cepljenje potekalo skladno z načrti in imelo učinkovito politično podporo, IMF napoveduje 5,5-odstotno svetovno gospodarsko rast v letu 2021. Kot omenjeno v članku Preveč optimistični?, bodo rast narekovale Kitajska, ZDA, Japonska in večje evropske države. Obseg svetovne trgovine pa naj bi se leta 2021 povečal za 8% glede na preteklo leto.

Gospodarstvo je morda premagalo virus COVID-19, a še vedno ostaja veliko neznank. Bo cepljenje potekalo po načrtih? Kako si bodo opomogla gospodarstva, ki nimajo neposrednega dostopa do cepiva, in kako bo to vplivalo na globalne oskrbovalne verige? Nenazadnje ne smemo pozabiti na t.i. korporacijske zombije, katerih število še vedno narašča v Evropi in v ZDA. Njihov propad bi lahko izbrisal več sto tisoč delovnih mest in upnike pustil praznih rok. To bi verjetno imelo katastrofalen vpliv na kar se trenutno zdi neprebojni finančni sektor.

Zaradi prisotne negotovosti, bi morala podjetja pozorno spremljati svoje dolžnike. Morebiti bi bilo smiselno analizirati in bonitetno ovrednotiti tudi višje nivoje v dobavnih verigah. Podjetja lahko dodatno ali bolje – primarno, zaščitijo svojo kreditno izpostavljenost s sklenitvijo zavarovanja terjatev (kreditnega zavarovanja), ki lahko skoraj v celoti zmanjša kreditno tveganje in hkrati razbremeni finančni oddelek stalnega spremljanja dolžnikov. Zavarovanje terjatev je tudi učinkovito orodje za vstop na nove in neznane trge, saj oceno tveganja izvajajo specializirani analitiki v zavarovalnicah.

Za več informacij o zavarovanju terjatev in možnih razširitvah, nas kontaktirajte na info@alpha-credo.si ali nas pokličite na +386 (0)1 292 60 96.

Avtor prispevka je ekipa ALPHA CREDO

Viri:

International Monetary Fund (IMF) (2021). Global Financial Stability Update. Dostopno tukaj

Atradius Collection (2020). Eastern Europe: region faces 2021 battered but hopeful. Dostopno tukaj

Atradius Collection (2020). Western Europe: 2021 offers hope to COVID-hit markets. Dostopno tukaj