Pregled

Podatki Eurostata, statističnega urada Evropske unije, kažejo, da je rast števila insolvenčnih postopkov na območju EU iz četrtletja v četrtletje precej nestanovitna. Iz grafa, ki smo ga pripravili, je razvidno, da ponekod četrtletna rast števila insolvenčnih postopkov presegla celo 20 %. Če se osredotočimo na najnovejše podatke, ki so na voljo, lahko vidimo, da je v prvi polovici leta 2020 prišlo do velikega upada števila pričetih insolvenčnih postopkov. Takšen vzorec lahko podpremo z ekonomskimi politikami, ki so jih uvedle vlade v EU za ohranitev gospodarske stabilnosti, ki jo je zamajala epidemija COVID-19. Posledično je insolvenčni postopek v prvi polovici leta 2020 razglasilo manj podjetij kot v prejšnjih četrtletjih. Z iztekom podporne politike držav, je število insolvenčnih postopkov na območju EU naraščalo v treh zaporednih obdobjih, vse do prvega četrtletja 2021, ko je število novih insolvenčnih postopkov ponovno začelo upadati.

Analiz po sektorjih

Podatki Eurostata kažejo, da se je večina panog gibala sinhrono, padci in rasti so bili sočasni. Če opazujemo število začetih insolvenčnih postopkih po različnih panogah na spodjem grafu od leta 2018 dalje, ugotovimo, da lahko največ vrhov pripišemo transportni panogi, ki ji sledi gradbeništvo. Če opazujemo podatke za gradbeništvo od začetka epidemije COVID-19 naprej, opazimo, da gradbeništvo ni sledilo značilnemu vzorcu gibanja. Gradbeni sektor je v obdobju epidemije namreč zabeležil manj pričetih insolvenčnih postopkov kot finančni sektor, ki se običajno dojema kot eden najbolj stabilnih sektorjev. Takšno obnašanje je mogoče podpreti z ekonomsko politiko evropskih držav v času epidemije, ki so gradbeni sektor uporabile kot katalizator za rast svojih gospodarstev. Podobno, vendar obratno obnašanje je mogoče opaziti v sektorju nastanitvenih in gostinskih storitev. Ta sektor je v obdobju od prvega četrtletja 2017 do tretjega četrtletja 2019 enakomerno sledil ostalim sektorjem, visokih padcev ali rasti ni mogoče opazaiti. V obdobju od drugega četrtletja 2020 do prvega četrtletja 2021 pa je ta sektor zabeležil strmo rast v številu insolvenčnih primerov ter se povzpel na prvo mesto med vsemi panogami. Porast števila insolvenčnih primerov v panogi nastanitev in gostinstva je zagotvo posledica epidemije COVID-19. Prepoved potovanj, zaprte restavracije in politika dela od doma so glavni razlogi, zaradi katerih so bili številni lastniki podjetij kljub vladnim podpornim programom prisiljeni zapreti svoja podjetja.

Pogled v prihodnost

Vsi sektorji v EU, zlasti industrijski sektor, se še vedno spopadajo z energetsko krizo. Številnim proizvodnim podjetjem zato sunkovito naraščajo proizvodni stroški, ki jih ne morejo v celoti prenesti na svoje kupce. Takšna podjetja so prisiljena beležiti (včasih zelo velike) izgube ter celo zapreti svoje proizvodne obrate, da bi se izognila naraščajočim variabilnim stroškom. Takšni ukrepi povzročajo velik pritisk na likvidnost in zato postavljajo pod vprašaj obstoj podjetij, ki niso bila uspešna pri upravljanju s tržnimi tveganji. Pričakovati je, da se bo zaradi posledic energetske krize v EU povečalo število insolvenčnih postopkov, zlasti v proizvodnem sektorju. Drug pomemben dejavnik tveganja, povezan z energetsko krizo, so seveda trenutne geopolitične napetosti med Rusijo in Zahodom, ki ne kažejo znakov pojenjanja. Veliko negotovosti je tudi glede zaostritve denarne politike ECB. Verjetno bo ECB v letošnjem letu sledila svojim kolegom – FED in BOE – ter pričela z zaostrovanjem svoje denarne politike, in se z ohaljanjem gospodarstva borila proti inflaciji. Posledično lahko pričakujemo zvišanje referenčnih obrestnih mer. Prezadolžena podjetja bi se zato lahko znašla na robu stečaja, saj ne bodo zmogla servisirati svojega dolga. Posledično lahko pričakujemo več vertikalnih prevzemov, kjer bodo finančno stabilna podjetja, tista s presežnimi likvidnostnimi sredstvi, prevzemala svoje dobavitelje, da bi optimizirala svoje dobavne verige, ki so še vedno močno motene zaradi epidemije COVID-19. Na drugi strani bi lahko določena podjetja prevzemala tudi svoje finančno šibkejše konkurente. Na splošno vstopamo v še eno obdobje velike negotovosti, v katerem pričakujemo vse več primerov insolventnosti, zlasti v industrijskem sektorju. Rezultati zaostrovanja denarne politike so znani že iz preteklosti. Na žalost pa ne gre za nekaj, kar bi sprejeli z zadovoljstvom.

Avtor prispevka je ekipa ALPHA CREDO Viri: Eurostat (2021): Quarterly registrations of new businesses and declarations of bankruptcies – statistics. Dostopno tukaj*

*Spletna stran vira je dinamična. Podatki uporabljeni v tem članku so bili na strani dostopni od 17.11.2021 do 17.02.2022. Statistike in grafi so lahko drugačni, če stran obiščete po zgornjem datumu.