Nemčija je bila desetletja nesporni gospodarski motor Evrope. Njena uspešna formula je temeljila na vrhunskem inženirskem znanju, močnem srednjem podjetniškem sektorju (Mittelstand), dostopni energiji ter izvozni usmerjenosti, ki ji je omogočala konkurenčnost na svetovnih trgih.
Danes pa številni gospodarski kazalniki kažejo drugačno sliko. Nemško gospodarstvo se ne sooča zgolj s cikličnim upočasnjevanjem, temveč s strukturnimi izzivi, ki postavljajo pod vprašaj model, na katerem je gradilo svojo uspešnost zadnjih nekaj desetletij. Medtem ko Združene države z obsežnimi spodbudami pospešujejo vračanje visokotehnološke proizvodnje in izkoriščajo prednosti lastnih energetskih virov, Francija svojo konkurenčnost gradi tudi na stabilni jedrski energetiki. Nemčija pa ostaja ujeta med previdno fiskalno politiko, počasnimi administrativnimi postopki in vse večjimi stroški poslovanja. Težava ni v pomanjkanju znanja, inovacij ali podjetniškega potenciala. Prav nasprotno – Nemčija še vedno razpolaga z izjemno industrijsko osnovo. Ključno vprašanje je, ali je njen institucionalni okvir dovolj prilagodljiv za izzive sodobnega gospodarstva.
Štirje ključni izzivi nemškega gospodarstva:
- Konzervativen pokojninski sistem
Medtem ko številne razvite države – med njimi ZDA, Švedska, Nizozemska, Švica in Združeno kraljestvo – pomemben del pokojninskih sredstev usmerjajo na kapitalske trge, nemški sistem ostaja izrazito konservativen. Posledično se velik del domačega kapitala ne preliva v razvoj podjetij, infrastrukture in novih tehnologij.
- Energetska negotovost
Opustitev jedrske energije in izguba dostopa do cenovno ugodnega ruskega plina sta bistveno povečali stroške poslovanja energetsko intenzivnih panog, kot so kemična industrija, jeklarstvo in proizvodnja. V globalnem konkurenčnem okolju predstavlja energija eno ključnih razvojnih prednosti, zato dolgoročna rešitev ostaja eno najpomembnejših vprašanj nemške gospodarske politike.
- Preobsežna birokracija
Pridobivanje dovoljenj za infrastrukturne projekte, digitalizacijo ali širitev proizvodnih zmogljivosti pogosto traja bistveno dlje kot v konkurenčnih gospodarstvih. Ironično se lahko s podobnimi administrativnimi izzivi srečujemo tudi v Sloveniji. Inovacije nastajajo v mesecih, upravni postopki pa pogosto trajajo več let. Takšno neskladje zmanjšuje privlačnost države za domače in tuje investitorje.
- Fiskalna disciplina z visoko ceno
Nemška ustavna omejitev zadolževanja (Schuldenbremse) ohranja javni dolg na približno 64 % BDP, kar je bistveno manj kot v Franciji (okoli 115 %), Združenih državah (približno 123 %) ali povprečju evrskega območja. Toda cena takšne fiskalne discipline je vse bolj očitna. Dolgoletno podinvestiranje je povzročilo velik infrastrukturni zaostanek na področju cest, železnic, digitalnih omrežij in javne infrastrukture.
Lahko pobuda »Choose Germany« spremeni smer razvoja?
Napoved investicijskega vrha kanclerja Friedricha Merza, ki v marsičem sledi uspešnemu francoskemu modelu »Choose France«, bi lahko predstavljala pomemben preobrat. Če želi pobuda doseči dejanski učinek, ne sme ostati zgolj simbolna politična gesta. Potrebna je sprememba gospodarske miselnosti. Ker ustavna pravila omejujejo obseg javnega zadolževanja, bo morala Nemčija ustvariti okolje, ki bo bistveno privlačnejše za zasebni kapital.
To pomeni predvsem štiri ključne korake:
- omogočiti pokojninskim skladom in institucionalnim vlagateljem več vlaganj v delniške trge, sklade tveganega kapitala in domačo infrastrukturo;
- bistveno poenostaviti in digitalizirati postopke pridobivanja dovoljenj;
- oblikovati dolgoročno in zanesljivo energetsko strategijo, ki bo industriji zagotavljala konkurenčne stroške energije;
- spremeniti gospodarsko paradigmo – od upravljanja tveganj k ustvarjanju pogojev za rast, inovacije in razvoj.
Kapital obstaja – vprašanje je, kako ga aktivirati
Nemčiji ne primanjkuje kapitala. Primanjkuje ji učinkovitega mehanizma, ki bi ta kapital usmeril v razvojne projekte. Če bo znala povezati zasebne investicije z vrhunskim znanjem svojih podjetij, univerz in industrije, lahko v prihodnjem desetletju ponovno postane ena vodilnih evropskih gospodarskih sil. Če pa bodo reforme ostale zgolj pri političnih napovedih, se bodo težave nadaljevale. Val insolventnosti podjetij bo verjetno vztrajal, industrija bo še naprej zmanjševala število zaposlenih, primeri, kakršen je Volkswagen, pa ne bodo ostali osamljeni.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Dogajanje v Nemčiji ni pomembno le za največje evropsko gospodarstvo, temveč tudi za Slovenijo. Nemčija ostaja eden naših najpomembnejših trgovinskih partnerjev, zato se njene gospodarske spremembe neposredno odražajo tudi pri slovenskih podjetjih. Uspešna prenova nemškega gospodarstva bi pomenila nove investicije, večje povpraševanje in dodatne poslovne priložnosti za slovenska podjetja. Nasprotno pa bi dolgotrajna stagnacija vplivala na celotno evropsko industrijsko verigo. Nemčija bo svojo gospodarsko preobrazbo najverjetneje izpeljala, vendar pot ne bo enostavna. Tako kot podjetje v procesu prestrukturiranja bo morala sprejeti številne težke odločitve, medtem ko bodo kupci, dobavitelji in vlagatelji iskali alternative ter razprševali tveganja.
Vprašanje zato ni več, ali se bo Nemčija spremenila, temveč kako hitro bo sposobna izvesti potrebne reforme in ponovno postati evropski gospodarski motor.