Tretji val koronavirusa je upočasnil gospodarsko okrevanje Evroobmočja. Trgovina, transport, hotelirstvo in gostinstvo so bile med vsemi panogami najbolj prizadete zaradi Covid ukrepov posameznih držav. Industrijski sektor je okreval bolj kot pričakovano zaradi povečanega povpraševnja iz tujine. Mediana razmerja med dolgom in lastniškim kapitalom (debt-to-equity ratio) v regiji je bila 85%, medtem ko so nekatere družbe, v repu porazdelitve, dosegale debt-to-equity ratio nad 270% v zadnjem četrtletju 2020. Potencialni dvig obrestnih mer – upoštevajoč neravnovesja v dobavnih verigah, ki so vzrok inflatornih pritiskov – bi impliciral višje stroške servisiranja dolgov, kar bi lahko privedlo do kolapsa t.i. zombie podjetij. V regiji se bodo zelo verjetno materializirala kreditna tveganja, kar bo povečalo ranljivost bilanc bank in podjetij.
Gospodarsko okrevanje v Evroobmočju je zaradi tretjega vala okužb s koronavirusom počasnejše od pričakovanega. V nasprotju z vplivom prvega in drugega vala je imel tretji val izrazit vpliv le na določene sektorje – trgovina, transport, hotelirstvo, umetnost in zabava. V teh sektorjih se je v primerjavi z lanskim, agregat zmanjšal za faktor 2 ali celo 4 bruto dodane vrednosti. Hkrati regija okreva počasneje zaradi izrazitih težav s cepilnimi strategijami držav v začetku letošnjega leta. Upad okužb in izboljšanje politike cepljenja bo pozitivno vplivalo na gospodarsko okrevanje Evroobmočja. V nasprotju s prej omenjenimi sektorji, industrijski sektor, zaradi povečanega tujega povpraševanja, okreva hitreje kot pričakovano. Težave, ki pestijo industrijski sektor, so zamude v dobavah in vrtoglavi porasti cen osnovnih surovin.
Prihodki podjetij so upadli bolj, kot je znašala bruto dodana vrednost v letu 2020, kar je pomembno vplivalo na korporativno solventnost. Bruto dobički so bili nižji za 8,1% glede na leto prej, kar je oklestilo prenesene dobičke in rezerve. Oster in vztrajen padec prihrankov podjetij bo pomembno vplival na prihodnje naložbene politike, kar bo povečalo pritisk na krivuljo okrevanja gospodarstva.
Zadolženost podjetij se je skozi pandemijo močno povišala, saj so podjetja zaradi upada gospodarske aktivnosti potrebovala dodatna likvidnostna sredstva. V nasprotju z velikimi delniškimi družbami, so mala in srednje velika podjetja, zaradi nedostopnosti do finančnih trgov, s težavo pridobila posojila po pošteni ceni. Mediana razmerja med dolgom in lastniškim kapitalom (debt-to-equity ratio) v regiji je bila 85%, medtem ko so nekatere družbe, v repu porazdelitve (90 percentil), dosegale debt-to-equity ratio nad 270% v zadnjem četrtletju 2020. Morebitni dvig obrestnih mer, ki bo morda potreben za blažitev inflatornih pritiskov, ki so posledica neravnovesij v dobavnih verigah, bi povišal stroške servisiranja dolgov in tako zombie podjetja potisnil v prepad. V zadnjih dveh četrtletjih leta 2020 je povpraševanje po posojilih upadlo zaradi ostrejših pogojev zadolževanja.
Bilance bank in korporacij so zaradi visokega kreditnega tveganja po vsej regiji izjemno ranljive. Izgube je pričakovati s strani podjetij, ki jih je pandemija trajno prizadela in zato ne bodo zmožna servisati obveznosti do bank in dobaviteljev. Hitrost okrevanja bo odvisna tudi od tega, kako uspešno bodo banke upravljale s slabimi naložbami in tako ohranjale vitalnost za potrebe financiranja novih naložb. Da podjetja preprečijo dodatne šoke v oskrbovalnih verigah, morajo biti pri upravljanju kreditnih tveganj enako učinkovita kot banke in ostale finančne instituicje. Spremljanje izpostavljenosti in redna analiza bonitetnih poročil je zato obvezna. Podjetja morajo zato izboljšati svoje police za zavarovanje terjatev, ki je eno najučinkovitejših orodij za obvladovanje kreditnih tveganj in podjetje ščiti pred neplačili in potencialnimi insolvencami.
Avtor prispevka je ekipa ALPHA CREDO
Viri: