V letu 2022 bodo lahko v gospodarstvu neposredne vplive pandemije COVID (verjetno) postavili na stranski tir. Kar pa žal ne bo veljalo za države tretjega sveta, ki se bodo s COVID-om najverjetneje borile vse do konca leta 2023. Mednarodni denarni sklad (IMF) za leti 2021 in 2022 pričakuje pozitivnen trend rasti BDP. Neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem se bodo nadaljevala tudi v letu 2022. Cene nafte bodo konec letošnjega leta dosegle vrh, v letu 2022 pa se bodo gibale okoli 80 USD za sodček. Povpraševanje po zemeljskem plinu se bo v prihodnje še povečevalo, saj bodo države začele postopoma opuščati elektrarne na premog. Oskrbovalne verige bodo v prihodnjih letih postale krajše, kar bo za podjetja pomenilo bolj koncentrirana, regionalna tveganja.
Po podatkih IMF bo svetovno gospodarstvo leta 2021 zraslo za 5,9 odstotka, leta 2022 pa za 4,9 odstotka. Napovedana rast bo odvisna predvsem od tega, ali bodo po svetu izbruhnile nove, agresivnejše, različice virusa COVID. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) predvideva, da se bo pandemija COVID v najbolj razvitih delih sveta končala do konca leta 2022 – ob predpostavki, da se ne bodo pojavile nove agresivne različice in da bo dosežena 70-odstotna stopnja precepljenosti. Posledično se bodo gospodarstva ponovno soočila z bolj tradicionalnimi neznankami kot so inflacija, cene surovin, trgovinska bilanca, geopolitika itd. Po drugi strani pa bodo manj razvite države ponovno v zaostanku (gospodarsko in družbeno), saj ne bodo imele dovolj hitrega dostopa do cepiv, ki bi omogočilo hitrejšo vrnitev v (staro) normalnost. Po podatkih WHO se bodo te države s pandemijo COVID borile vse do konca leta 2023.
Rast BDP je bila v začetku leta 2021 višja od pričakovane. Ta se je nadaljevala tudi v drugem četrtletju leta 2021, vendar po nižji stopnji. Hkrati je v drugem kvartalu pešala tudi naložbena klima. Na rast BDP so v tretjem kvartalu vplivale motnje v dobavnih verigah, ki se nadaljujejo še danes in spodbujajo stopnje inflacije po vsem svetu. Menimo, da bodo ozka grla v oskrbovalnih verigah, ki so posledica neusklajenosti ponudbe in povpraševanja, najverjetneje prisotna tudi v prvi polovici leta 2022. Ne glede na to, lahko v letih 2021 in 2022 pričakujemo pozitivno rast BDP.
Hitro okrevanje svetovnega gospodarstva je spodbudilo rast cen nafte, zemeljskega plina in kovin. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada so se cene nafte od februarja 2021 do avgusta 2021 zvišale kar za 14 odstotkov. Analitiki pri IMF in Bloombergu predvidevajo, da bo nafta leta 2022 ostala na ravni okoli 80 USD za sodček in se bo (glede na cene terminskih pogodb) do leta 2026 postopoma znižala na okoli 60 USD za sodček. Zemeljski plin je v letošnjem letu zabeležil še višjo rast cen kot nafta. Cene so se od februarja 2021 do avgusta 2021 zvišale za približno 132 odstotkov. Zvišanje cen plina so povzročile izčrpane zaloge zemeljskega plina po hudi zimi, prehod na bolj zeleno energijo in ekstremen ter nepričakovan ponovni zagon industrijske dejavnosti po vsem svetu. Povpraševanje po zemeljskem plinu se bo v prihodnjih letih najverjetneje še povečalo, saj bodo države postopoma začele opuščati proizvodne obrate energije na premog. Tudi cene kovin so v letu 2021 bile v porastu. Vendar pa Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bosta povpraševanje in ponudba kmalu uravnotežena. Posledično lahko pričakujemo, da se bodo cene kovin v prihajajočem letu začele zniževati.
Oskrbovalne verige se bodo v prihodnjih letih najverjetneje skrajšale v kontekstu razdalje med proizvajalci in končnimi kupci. To pomeni, da se bomo soočili z regionalizacijo svetovne trgovine. Izrazit nedavni primer je tajvansko podjetje za proizvodnjo polprevodnikov, Taiwan Semiconductor Manufacturing Company ali TSMC, ki naj bi bilo, po poročanju CNBC, leta 2020 odgovorno za skoraj četrtino svetovne proizvodnje polprevodnikov. Podjetje TSMC je namreč v letu 2021 pričelo z gradnjo nove tovarne za proizvodnjo čipov v vrednosti 12 milijard USD v Phoenixu v Arizoni, da bi bilo bližje svojim strankam, kot so Apple in drugi. Regionalizacije bo privedla do večje koncentracije tveganj. Po eni strani se bodo podjetja soočala z manj geopolitičnimi napetostmi, po drugi strani pa se bo nabralo več regionalnih tveganj, ki jih bo treba učinkovito obvladovati. Selitev proizvodnih obratov v razvitejše regije je povezana s strožjim regulativnim okvirom in višjimi stroški poslovanja. Zato bodo morali biti upravljavci tveganj še toliko bolj učinkoviti pri upravljanju s tveganji.
Z vidika kreditnega tveganja menimo, da se bodo tveganja še bolj koncentrirala, kar ni nikoli dober znak. Vendar bi lahko ob izravnavi (še zaenkrat) vgrajenih geopolitičnih tveganj, kreditna tveganja po drugi strani (vsaj za nekatere) postala nekoliko lažje obvladljiva, če bodo bližje »domu«. Glede na to bo ponudba zavarovalnih kritij za zavarovanje terjatev še naprej selektivna in omejena, saj bo negotovost poslovnega okolja ostala povečana, ko se bosta fiskalna in monetarna podpora v veliki meri umaknili. Hkrati je treba opozoriti, da se bodo sheme za zavarovanje terjatev, ki jih podpirajo izvozne kreditne agencije (ECA), najverjetneje končale do sredine leta 2022 (če se bodo seveda sploh podaljšale). Posledično bodo podjetja, ki trenutno uporabljajo te sheme po Evropi, vse bolj prepoznavala dodano vrednost strokovnjakov za upravljanje kreditnih tveganj z dostopom do širokega nabora konkurenčnih produktov in komercialnih alternativ kritjem ECA iz obdobja COVID.
Avtor prispevka je ekipa ALPHA CREDO
Viri:
International Monetary Fund (IMF) (2021): World Economic Outlook October 2021. Dostopno tukaj
Kaite Schoolov – CNBC (2021): Inside TSMC, the Taiwanese chipmaking giant that’s building a new plant in Phoenix. Dostopno tukaj