Z vstopom v zadnje čertletje letošnjega leta, se globalno gospodarstvo sooča z visoko negotovostjo – kaj bo prinesel nov porast okužb? Kako bodo na porast odgovorile države? Se bo hitro okrevanje gospodarstva nadaljevalo?

Ob pogledu na raziskavo, ki jo je izvedla institucija Pew Research Center (2020), ugotovimo, da ljudje trenutno (korona) krizo dojemajo kot mnogo bolj drastično, kot tisto iz leta 2008. Prebivalci Avstralije, Španije, Italije ter Združenega Kraljestva so mnenja, da je gospodarstvo v slabši kondiciji kot je bilo leta 2008, v času globalne recesije. V letu 2008 je denimo 72% anketiranih odgovorilo, da se gospodarstvo njihove države sooča s hudimi težavami, medtem ko je letošnja raziskava pokazala, da enako meni kar 80% anketiranih. Vseeno pa je zanimiv podatek, da so ljudje mnogo bolj pozitivno naravnani pri odgovoru o hitrosti okrevanja njihovega gospodarstva v naslednjih dvanajstih mesecih, kot pa so bili leta 2008.

Objektivni pogled na svetovno gospodarstvo sovpada z mnenjem anketirancev o trenutni kondiciji le-tega. BDP je v drugem četrletju letošnjega leta zdrsnil za več kot 20% v nekaterih razvitih gospodarstvih. Kljub hitremu okrevanju ne smemo biti preveč optimistični, saj ima svetovno gospodarstvo še dolgo pot preden bo doseglo ravni iz leta 2019. Okrevanje je od junija letos izgubilo veliko zagona, povzema analiza OECD. Iz iste analize lahko razberemo, da bo dodaten pritisk na okrevanje prineslo nižanje investicij v gospodarstvu in nove ovire v mednarodni trgovini. Ta faktorja bosta imela znaten negativen vpliv predvsem na države, ki so izvozno orientirane.

Čeprav svetovno gospodarstvo počasi okreva, moramo poudariti, da tudi ta hitrost okrevanja ostaja neznanka, ki bo odvisna od uspešnosti posameznih držav pri ohranjanju odprtih državnih meja in neoviranju gospodarske aktivnosti. Svetovni BDP bo v letošnjem letu upadel za 4,5% in se bo do konca leta 2021 morda povzpel za 5%. Kljub temu, da projekcije kažejo, da bo globalno gospodarstvo v naslednjih osemnajstih mesecih okrevalo, bo hitrost okrevanja različna med posameznimi državami. Kitajska je edina izmed držav v kateri analitiki pričakujejo gospodarsko rast že v letošnjem letu, saj se je s pandemijo koronavirusa začela spopadati prva. Projekcije OECD kažejo, da bodo le redke države dosegle output leta 2019 pred koncem naslednjega leta. Med državami, ki bodo narekovale okrevanje pa so Kitajska, ZDA in večje evropske države.

OECD predvideva dva možna scenarija okrevanja (prikaz spodaj). Prvi, optimistični scernarij, predvideva, da se bosta potrošnja in proizvodnja okrepili, če bodo države uspešne pri zajezitvi pandemije, bodo preprečevale nove izbruhe, ali pa bo v kratkem času na voljo učinkovito cepivo. Drugi scenarij, ki postaja vse bolj verjeten, predvideva počasnejše okrevanje. Število okužb z novim koronavirusim raste, cepivo pa po besedah farmacevtov ne bo na voljo širši javnosti pred drugo polovico naslednjega leta. Posledično je pričakovati, da se bo stabilnost mnogih podjetij močno poslabšala. Nestabilnost in negotovost bosta povzročile investicijske krče pri podjetjih in večjo previdnost akterjev na finančnih trgih. Hkrati je pričakovati nižjo potrošnjo gospodinjstev. Drugi scenarij predvideva zaostajanje globalnega BDP v letu 2021 v višini 2 -3 odstotnih točk glede na zadnje četrtletje v letu 2019.

             OECD projekcija globalnega BDP, 2020

 

Nivo prihrankov gospodinjstev se bo še naprej povečeval zaradi povečane negotovosti in naraščanju brezposelnosti. OECD predvideva rast v potrošnji le v primeru, da bodo države uspešne pri zajezitvi drugega vala okužb. Negotovost v gospodarstvu bo povišala pritisk na podjetja z visoko zadolženostjo in jih še naprej ovirala pri izvedbi investicij. Panoge, ki so bile primorane zaustaviti svoje procese zaradi ukrepov držav in so bile le do nedavnega opravičene do državnih subvencij, so tiste, kjer je verjetnost nastanka insolvence najvišja, če se potrošnja ne poviša. Dodatno moramo biti pozorni na t.i. »korporativne zombije« opozarja Financial Times. Korporativni zombiji so podjetja, ki so prezadolžena in večino svojih presežkov alocirajo v servisiranje dolga in posledično le podaljšujejo svojo neizogibno insolveco. Izračuni Evropske Komisije kažejo, da bodo v relativno optimističnem scenariju evropske družbe agregatno ustvarile 720 milijard EUR izgube. FT opozarja, da je evropsko gospodarstvo do sedaj poslovalo slabše kot je to predvidela Evropska Komisija. V najslabšem scenariju se lahko izgube namreč podvojijo.

Menimo, da bo globalno gospodarstvo okrevalo počasi, saj se število okuženih dnevno povečuje, cepivo pa širši javnosti z veliko gostovostjo ne bo na voljo pred koncem prve polovice leta 2021. Sklado s tem in visoko negotovostjo, bodo podjetja zamaknila investicijske načrte in povišala svoje rezerve, kar bo znatno vplivalo na hitrost okrevanja. Na drugi strani pa bodo družbe, ki kopičijo dolg, več pozornosti namenile servisiranju posojilodajalcev kot dobaviteljev, kar pomeni, da morajo podjetja postati previdnejša pri sklepanju novih poslov in monitoringu obstoječih kupcev.


Avtor prispevka je ekipa ALPHA CREDO

Viri:

Sandbu, M. (2020). The corporate zombies stalking Europe. The Financial Times. Dostopno tukaj

OECD (2020). OECD Economic Outlook, Interim Report September 2020, OECD Publishing, Paris. Dostopno tukaj

Mordecai, M., Schumacher, S. (2020). In many countries, people are more negative about the economy amid COVID-19 than during Great Recession. Pew Research Center. Dostopno tukaj